19. spomladanska regata JK Odisej 2013

Pula, 19.-21. maj 2013

Člane JK Odisej in ljubitelje naših regat obveščamo, da bo po sklepu IO in RO z dne 17.4.2013 letošnja regata (OPEN) potekala od 19.5. do 21.5.2013 na regatnem polju južno ali severno od Pule, odvisno od vremenskih pogojev.

Vse  zainteresirane skiperje z ali brez lastnih bark pozivamo, da se najkasneje do 30.4.2013 prijavijo na e-pošto jk.odisej@gmail.com za udeležbo. Po možnosti javite tudi število ljudi v posadki in podatek o barki. Skiperji, ki želite naročiti barko v najem preko JKO, to tudi sporočite na gornji naslov, ali na grad.milan@gmail.com.  Vabimo, da se prijavijo tudi posamezniki, ki niso člani kake posadke, da jih bomo razporedili med druge možne posadke.

Razpis regatnega programa in prijavnice bomo objavili po 8.5.2013, ko bomo imeli podatke o udeležbi.  V želji po čim manjših stroških dogodka bodo stroški za pokale in medalje šli na račun kluba, stroške zakuske ob zaključku in drugih skupnih dejavnosti pa bo vsaka ekipa pokrila svoj delež sproti.

Vse jadrnice udeleženke regate se bodo zbrale v nedeljo 19.5.2013 ob 9h v zalivu Soline južno od Verude.

Za IO in RO: Milan Grad in Boris Smirnov

Poročilo 10. regate J24 JK Odisej Izola, 23.3.2013

 

Lanskoletna obljuba, da bo 10. regata J-24 JK Odisej in društva Cleanport v Izoli primirno obeležena se je uresničila. Vsak udeleženec je prejel kratko majico z napisom «10. REGATA J-24 IZOLA, 2013«. Tudi pokali in medalje niso bili običajne oblike in standardnih materialov. Za 10. Regato so se izbrali stekleni pokali in pleksi prozorne medalje.

Podaljšana zima je dodala manjši dvom v dobro vreme na dan regate. Kar nekaj udeležencev me je klicalo ali bo na dan regate vreme ugodno. Vremenske karte sem spremljal že nekaj dni in kazalo je, da bo vreme zdržalo. Tokrat se nismo bali za kako ploho dežja in močnejši veter ampak skrbel nas je sneg in mraz. Izkazalo se je, da smo imeli srečo in je regata potekala ravno v nekajdnevnem zatišju med frontami mraza, dežja in snega.

Ekipe so se zbrale v Baru Hangar v marini Izola ob dogoveorjeni deveti uri zjutraj. Prošnje da se držimo dogovorjene devete ure iz razpisa so se vsi držali, zato smo lahko naredili sestanek krmarjev že takoj po kavici pred deseto uro in odpuli na regatno polje dovolj zgodaj. Popoldne je namreč kazalo na veterno zatišje, kar se je tudi uresničilo v zadnjem četrtem plovu, ko so zaostale posadke prispele v cilj na vetrni sapici.

Na kratko bi rezultate regate lahko opisali takole : Dvorni bar s krmarjem Samom Rebernikom je suvereno zmagal vse plove in zasedel prvo mesto. Prav tako suvereno drugi s tremi drugimi mesti in z enim prezgodnjim prečkanjem startne linije, ki ga niso opazili so bili LPKF z Boštjanom Podobnikom. Tretje mesto je osvojila ekipa 42 (mimorgrede 42 je odgovor na vprašanje o Vesolju, življenju in sploh vsem – iz Štoparskega vodnika po galaksiji Adamsa Douglasa – opremil poročevalec) z enim drugim, dvema tretjima in enim četrtim mestom. Ostale rezultati si lahko ogledate v tabeli.

Sama regata je potekala mirno brez večjih incidentov z nekaj prehitrimi starti posadk in neprednostnim oviranjem, za katero so se po protestu posadke odkupile z obratom.

Regate se je udeležilo 30 članov  JK Odisej in 10 nečlanov. Med nami so bila tudi 4 dekleta.  Zraven je bila še ekipa regatnega odbora iz Cleanporta skupaj z našim članom Ladom Brencetom. Na zakuski v piceriji Primavera se nam je še pridružil predsednik JK Odisej Milan Grad s soprogo Alenko. Tako nas je bilo skupaj na zakuski 46 oseb. Milan je s sabo je prinesel pokale in jih tudi razstavil še preden so posadke prišle v picerijo. Pogledi prihajajočih posadk so se radovedno in odobravajoče ozirale po razstavljenih nagradah.

Zakuska je bila organizirana s tremi hodi razrezanih pic in vsaka posadka je imela na razpolago eno naročilo pijače. Razpoloženje je bilo prešerno pijača je že bila na mizah in s pojedino smo začeli takoj po razdelitvi nagrad.

Zapisal in organiziral član regatnega odbora JK Odisej

Dejan Volk

Slike:

J24 10 regata 2013

Rezultati:

Regata: 10. J24 Odisej 2013 Datum: 23.3.2013 Kraj: IZOLA
MESTO JADRNICA KRMAR REG. ŠTEV. 1.PLOV 2.PLOV 3.PLOV 4.PLOV TOČKE
1 DVORNI BAR Samo Rebernik  1256 (4) 1 1X 1 1 3
3 LPKF Boštjan Podobnik 1261 (6) 2 OCS-X 2 2 6
3 42 Marko Marinček 2103 (8) 3 2 4X 3 8
4 ODISEJ MLADI Luka Planinc 1257 (0) 7X 4 3 4 11
5 LUPO Dejan Volk 1255 (3) DNF-X 5 5 5 15
6 SUŠCA Stane Hrvat 451 (1) 6 3 8X 7 16
7 HSL Luka Renko 1254 (2) 4 8X 6 6 16
8 DOBROVOLJCI Janko Lah 1260 (5) 5 7 7 8X 19
9 NEUGNANCI Boris Smirnov 2101 (7) 8 6 9X 9 23
PROTEST PROTEST PROTEST PROTEST
HITROST VETRA: 6-10 VOZLOV
Regatni odbor: LESKOVAR BORIS  , BARUCA SIMON, RAKAR MATEJ, VLADIMIR BRENCE

Mesec špargljev na Krasu

Izlet na Kras, sobota 20. aprila 2013

Tistim, ki bi v soboto 20. aprila 2013 šli na manjši hrib, pošiljam vabilo.

V tem obdobju je Mesec špargljev na Krasu!

Na več lokacijah, gostiščih takšnih in drugačnih ponujajo hrano s šparglji in mi bi lahko obiskali eno od teh gostišč. Seveda bomo pred tem naredili nekaj za naša teleščka, ki so se v obdobju zadnjih šestih mesecev verjetno rahlo spremenila. Vremenski pogoji so bili takšni, da smo potrebovali nekoliko zaloge na sebi. V zadnjih mesecih je ob sobotah, ko vsaj večina lahko gre na tak izlet, vreme kazalo različne obraze. Zato se ni bilo lahko odločiti nekaj dni prej, kam na ta dan v hribe. Danes, kljub napovedi, da bo delno oblačno, predlagam, da bi poskusili srečo in gremo v smeri Krasa.  V soboto lahko določimo vrh. (Nanos, Vremščica, Slavnik… povezava www.hribi.net). Odvisno od višine oblakov.

Če bo do sobote sprememba in bo napovedan dež, potem dogodek odpade.

S seboj kot običajno prinesite manjši prigrizek in pijačo. Če se bomo odločili za Nanos ali Slavnik, je hrana v kočah zagotovljena. Kosilo s šparglji ali brez pa si bomo privoščili pri enem od ponudnikov na Krasu.

Če se boste odločili  za to ponudbo, mi po isti  poti na e- naslov, lado.brence@agora.si, potrdite svojo udeležbo. Sporočite mi to do petka 19. februarja 2013, do 1800. Na osnovi prijav, bom rezerviral število sedežev v kakšni turistični kmetiji ali primerni gostilni. V primeru, da potrebuješ hiter odgovor na morebitno vprašanje, me pokliči na gsm št. 041 652 648.

Torej, dobimo se v soboto 20. aprila 2013 ob 0845 v Ljubljani na parkirnem prostoru pri dolgem mostu na Viču. Zborno mesto bo pri avtobusni postaji na notranji strani, ki je bližje železniški progi. Odhod proti primorski bo točno ob 09.00.

Dogodka se bomo udeležili na lastno željo, v lastni režiji in na lastno odgovornost. Da boste primerno pripravljeni predlagam, da upoštevate navodila in nasvete.  Prevoz bo v lastni režiji in po dogovoru med seboj.

Ponovno se veselim druženja z vami. Na koncu še pozdrav, jadralski in hribovski.

Lado Brence

Otvoritveni plov 2013

Zadar, 14. – 17.03.2013

Vsaka dobra zgodba ima svoj začetek. Tako, kot že vrsto let, jadralna sezona JK Odisej začne z “Otvoritvenim plovom”. Konec zime in prihod pomladi skušamo zaznamovati s prijetnim dogodkom, druženjem, vohanjem vonja morja, kuštranjem las in vsrkovanjem sočnih žarkov.

Letošnji Otvoritveni plov  ima svoj zametek v lanjskoletnem, za katerega je skupni sklep vseh udeležencev bil strnjen v besede “lepo je bilo, ob letu osorej”.

In tako je prišel marec. Upali smo, da se bo vreme držalo slovenskega imena tega meseca – sušec. Prav, piha lahko, sicer ne ravno orkansko (2011 je zaradi orkanskega vetra Otvoritveni plov odpadel) in naj bo le nekaj sonca.

Termin je bil nekako samoumevno določen: marec, ne takoj v začetku, ne med Velikonočnimi prazniki in ne med Odisejevo regato J24. Tako je bil določen datum.

Za ruto… Velja, da je postanek v Žmanu stalnica. En večer naj bi preživeli v Brguljah.

Odprave so se udeležile štiri posadke: iz Zadra Mira (Milan Grad), Al topo (Andrej Kosec) in Maja (Bojan Vnuk). Iz Biograda bo prišla še jadrnica La belle (Tone Zdovc), katere posadka se nam bo pridružila zvečer, v Brguljah.

Na Maji je praktično nekaj ur pred odhodom iz Ljubljane prišlo do spremembe v sestavi posadke: namesto Milice in Marcela Švaba se je odprave udeležil Adriano Švab. Člani posadke smo še bili Sonja in Andrej Planinc, Darja Virant in Zlatko Matič.

14.03.2013 do Zadra, 460km

Za četrtek, ko smo se odpravili na pot, je vremenska napoved bila prej smučarsko-zimska kot jadralno-spomladanska: sneg, nizke temperature in veter. Toda, za konec tedna je bilo napovedano sončno vreme. Želeli smo si, da bi bilo tako in smo si želeli, da bi vremenoslovci imeli prav.

Na pot smo se opravili v popoldanskih urah oziroma po koncu delovnega časa. Ko gremo proti Zadru, običajno “mahnemo” proti Črnomlju in naprej proti avtocestnem vozlišču Bosiljevo. Običajno…

Ko smo se v Ljubljani odpravili na pot, je naletaval, bolje rečeno padal sneg. Čez cestišče avtoceste je veter nosil tenko plast snega. Drevesa so že bila lepo, pravzaprav kar božično okrašena. Pogled na okolico in informacije, ki smo jih slišali od udeležencev odprave, ki so mahnili proti Črnomlju, so nas zlahka prepričal, da smo se odločili za nekoliko daljšo, a bolj varno pot: vseskozi po avtocesti. Odločitev je podkrepil pogled na nekaj avtomobilov, ki so ležali na brežinah ob avtocesti.

Otvoritveno2013-01

Pred mejnim prehodom Obrežje-Bregana je bila nekaj kilometrov dolga kolona. Namenili smo se čez Bregano oz Jesenice, čez meddržavni prehod. A glej ga zlomka, nepregledna in strnjena kolona na odstavnem pasu parkiranih tovrnjakov nam je zakrila pogled na odcep. Bilo je potrebno nekaj manevriranja in vožnje za nazaj, a smo se gneči  kljub prirpetljajem izognili.

Na hrvaških avtocestah so iz prometa urno izločali tovornjake. Na poti skozi Gorski kotar so plugi čistili cesto in je posipavali s soljo. Kljub temu, da je snega bilo dokaj malo, nizka temperatura (-4) in močan veter so zahtevali previdnost. Še posebej je bilo nevarno pri izhodih iz tunelov, kejr se je vlažno cestišče v hipu spremenilo v drsalnico.

Med večurno vožnjo smo se večkrat spomnili, da je pred leti vožnja od Ljubljane do Zadra trajala od jutra do poznega popoldneva.

Zir in restoran Macola so se zopet pokazali kot časevno in krajevno smotrn kraj za kratek postanek. A zares kratek, kajti želeli smo čim prej priti v Zadar. Imeli smo na umu, da je tunel Sveti Rok zaprt za ves promet, ravno tako tudi cesta čez Maslenički most. To je pomenilo kar nekaj dodatnih ovinkov in klancev.

Pred Svetim Rokom smo zapustili avtocesto in se zapeljali po “stari” cesti, skozi Gračac. Po Gračcu se je cesta začela spuščati. Čez ovinke in klančine je veter nosil sneg, kar je nam v avtu povzročalo precejšnjo mero nelagodja.

Srečno smo se spustili do Zatona Obrovačkog. Tu je na križišču gostilna Anita, ki je nekoč na poti iz Ljubljane proti Sukošanu bila tradicionalno mesto postanka. Pri tem smo se z nostalgijo spomnili pojmov jagenjček, odojek, domači kruh. Kljub naglici smo se za hipec ustavili in pri prijazni oštirki nabavili nekaj jagnjetine in en hlebec kruha.

Na križišču je počez bil parkiran policijski avto. Zavili smo okoli njega na desno, tako, kot veli kažipot “Zadar”. Pa nam je policaj pohupal. Na vprašanje “a je kaj narobe” nam je lepo razložil, da je Maslenički most zaprt, zato do Zadra moramo po drugi poti.

Zasneženo cestišče je bilo za nami. Odojek in kruh v avtu. Vino v prtljažniku, Vse je že dišalo po prijetnem večeru. Pred nami so bili dolgi ravni odseki stare ceste mimo Zemunika. Suha in skorajda popolnoma prazna cesta je omogočala še kar hitro vožnjo. Kmalu je pred nami bil Zadar.

Sledilo je nekaj vožnje po Zadarskih ulicah. Ko smo prispeli do marine je bila ura deset. V celoti smo za pot smo porabili pet ur in pol. A je to še vedno manj od osem ur, koliko so rabili tisti, ki so šli čez Črnomelj.

Počasi so se zbrale vse posadke. Nekaj ur pred in za polnočjo je minilo v “toženju” oziroma “hvaljenju” kako nam je na poti hudi bilo. Pa je verjetno vse to bilo le izgovor za nekaj druženja, sproščenega klepeta in praznjenja kozarcev.

Notranjost jadrnice je bila dokaj hladna in zaradi tega na občutek vlažna. Webasto se je trudi izboljšati vzdušje, a mu to noč ni pretirano šlo od rok. Zato so številne odeje prišle ravno prav.

15.03.2013 do Brgulj, 21 nm

Hladna noč ni skazila toplega vzdušja, ki smo ga čutili, ko smo iz notranjosti jadnice izstopili na soncem obsjano obalo. Opravili smo nekaj nakupov v bližji trgovinici in se nato napotili proti starem delu mesta. Grmički ob cesti in rožice na zelenici so nam pravili, da je tukaj pomlad že kar nekaj dni, ne glede na to, da smo včeraj vozili skozi snežni metež. V daljavi pa so bili lepo vidni pobeljeni vrhovi Velebita. A sonce je sijalo s pravo spomladansko vnemo.

Otvoritveno2013-02

Kot to tradicija veleva, najprej smo se napotili proti Zadarskem furumu, kjer smo med martinčkanjem zaužili kavo in rogljiček.

Otvoritveno2013-03

Nakupovanje na zadarski tržnici je vedno prijetno početje. Tržnica je lepo založena s svežo zelenjavo, ribarnica v bližini ponuja svežo ribo, pač tisto, kar so ribiči uspešno ujeli prejšnjo noč.

Otvoritveno2013-04Otvoritveno2013-05

Na tržnici sem z zanimanjem gledal kumkvat, južno sadje po velikosti podobno slivi, po zunanjosti pomaranči ali mandarini. Prijazna prodajalka je na vso moč hvalila čudovite lastnosti in me prepričala, naj zaužijem en kos. Še isti trentuek sem začutil da je to napaka, kar se je pozneje pokazalo za čisto resnico. Komaj sem se zadržal, da tisto, kar sem imel na ustih, a pogled na živahen in vesel obraz prodajalke me je prepirčal, naj potrpim in tisto one do konca pojem. Moji sotrpini – kot bi slutili kaj se dogaja – so mi “prijazno” prepustili celi kos. Zato sem pozneje precejšenj del dneva preležal v postelji, kajti od tega enega kosa kumkvata mi je bilo tako slabo, kot že dolgo ne.

Med tem, ko smo bili na tržnici, so na jadrnici popravili webasto. Tako smo za naslednjo noč “toplotno” bili nekoliko bolj pripravljeni. Vrnili smo se na jadrnico in odrinili. Zunaj nas je dočakala burjica. Pa ne samo burjica, kajti posamezni sunki so dosegali hitrost krepko čez 20 vozlov. Burja je jadrnico, ki je imela dokaj skrajšana jadra, uspešno potiskala proti Brguljam.

Tam je bočno že bila privezana jadrnica Mira. Privezali smo se takoj za njo. Na Miri je v teku bila kunzumacija pašte-in-fažola, ki smo se ji z veseljem pridružili. Tisto, kar je ostalo od včeraj kupljene jagnjetine z žara je lepo pasalo kot priboljšek.

Sledilo je nekaj gospodinjsko-kuhinjskega dela: čiščenje srdel, priprava mase za palačinke… A ker je še vedno bilo svetlo, smo se podali na raziskovalno sprehajanje in ogledovanje okolice. Eni levo, eni desno, eni navkreber…

Otvoritveno2013-06

Vas Brgulje je nekoliko odmaknjena od obale. Ob poti navkreber nam je pogled na bližjni gozd in v njemu podrta drevesa povedal, da je veter tukaj lahko zelo močan. Vasica je sicer spala zimski spanec. Na poteh ni bilo praktično nikogar.

Seveda, v to raziskovalno sprehajanje je sodil tudi obisk bifeja Janko, edinega odprtega lokala, nedaleč od pomola.

Večer je zaključila čudovita kombinacija sveže praženih sardelic, solate, palačinke, kozarec vina, mnogo sproščenega klepeta.

Na jadrnicah smo uživali prednosti priključka na električno omarico na obali: mraz z burjo hlajene noči je omililo brezhibno delovanje webasta, kaloriferja in podobnih preganjalcev nizke temperature.

16.03.2013 do Žmana, 21 nm

Če je prejšnji dan bil zimski, je današnji dan bil pravi spomladanski biser: sončno, vedro, brezvetje… in dokaj hladno. Ni kaj, vsaka sekunda popotovanja od Ljubljane do Zadra je takoj bila večkratno poplačana in vrnjena.

Zato smo dopoldan posvetili sprehodu ob obali. Bilo je očitno, da je kljub koledarskem datumu, pomlad tukaj že kar nekaj dni. Čisto, modrozeleno morje je kar vabilo, a temperatura 11°C je daleč od tiste, ki je vabljiva za kopanje.

Otvoritveno2013-07

V pesku v mandraču se je v bistem morju sončilo nekaj leščurjev. Tisti, ki smo jih tukaj videli, so prtlikavci v primerjavi s tistimi, več kot meter dolgimi, ki sem jih videval v svojih otroških letih.

Otvoritveno2013-08

Na travnikih ob morju je na več mest kar “na divje” rasla blitva. Kot so poznavalci povedali, bolj sočna, lepša in bolj zdrava kot tista na ljubljanskem trgu. Malo akcije in nekaj je bo še za v lonec…

Za jutranjo kavo smo se zbrali v bifejčku Janko. Zgovoren gostilničar nam je z veseljem pripravil pisano mešanico kav, espressov, cappucinov, macchiatov… Karkoli, da je le izgovor za klepet.

Otvoritveno2013-09

Počasi se je pomol praznil. Mi smo si pred izplutjem privoščili malico iz včeraj kupljenih špragljev. Prava spomladanska poslastica.

Plutje proti jugu je bilo pravi turistični užitek. Nikamor se ne mudi, nihče nas ne preganja. Zato je bilo užitkarsko-lagodno kar se da.

Pred nami je bil Zverinac. Pristali smo kar bočno na pomol. Ustavili smo se z namenom, da bi kupili nekaj oljčnega olja. Poiskali smo hišo ponudnika, s katerim smo bili domenjeni za kupčijo. Ključ v ključavnici vhodnih vrat nam je povedal, da ga ni doma. Sosed je povedal, da je to tako po zimi. Med poletjem se obnašajo “bolj samozaščitno” in hiše zares zaklepajo, a sedaj, ko so tukaj sami domači, pravzaprav se ni od koga čuvati.

Povprašali smo po morebitnem “nadomestnem” dobavitelju. Po nekaj  poizkusih končno se je pokazala možnost. Nekaj plastenk in nekaj kun je zamenjalo lastnika.

Otvoritveno2013-10

Sonce je prav prijetno grelo okolico. Nismo mogli kaj, da se ne bi “pomartinčkali” na klopeh ob obali. Tistih nekaj minutk sončenja nam je napolnilo akumulatorje in dvignilo veselje do življenja na še visoki nivo.

Odrinili smo naprej proti Žmanu, skozi Iški kanal. Termometer na palubi jadrnice je kazal 15°C. Sonce je počasi padalo proti obzorju. Ni več grelo tako močno kot pred kakšno urico. Še več, v pičle četrt ure nas je narahlo streslo in zamrazilo. Pogled na termometer je povedal, da se je v tako kratkem času temperatura spustila s +15 na +7°C!

Pristali smo v Žmanu. Lučica je bila polna, zato smo se vezali na bok Al Topa. Nekaj članov odprave je že sedelo v gostilni Kod Roka, a mi smo sklenili, da gremo na sprehod po Žmanu.

Mestece je bilo videti skoraj popolnoma zapuščeno. V samo nekaj hiš smo videli prižgane luči. Kljub prihajajoči pomladi je Žman očitno še vedno spal globoki zimski spanec.

Vrnili smo se do pristanišča in zavili v gostilno Roko. Pred nami je bila večerja, dogodek, na katerega smo se po tihem pripravljali kar nekaj dni v naprej. Oštirka Ksenija je za nas pripravila večerjo, kot smo je pričakovali: številne dobrote, ena boljša kot druga. Hrana je bila raznovrstna, vsaka jed odlična in pravzaprav bi bilo zelo težko povedati kaj iz seznama bi hoteli črtati. Dobrote na mizah so se kar vrstile. Kaj vse je bilo navajam kar v izvirniku.

  • Prvi hod:
    • kiflice sa sirom
    • kiflice sa paštetom od tune
    • pizza t            ijesto
    • ovčji sir
    • pršut
    • slane sardele
    • marinirani inčuni
    • hobotnica (sa krompirom) u salati
    • rakovice (pauk) u salati
    • pašteta od tunjevine
    • hobotnica s čičerikom
  • Drugi hod:
    • špageti sa škampima
    • crna rižota
  • Treći hod:
    • teleće šnicle u pašticadi
    • prilog od kuhanog povrća
  • Poslastice:
    • londonske štanglice
    • kolač od oraha i rogača
    • kremni kolač

Otvoritveno2013-11

Polnih želodcev smo se odpravili na počitek. Jugo, ki je pihal, je zibal jadrnice,  potiho žvižgal v priponah in brenkala po dvižnicah. Težko je povedati, ali je vse to bila uspavanka ali motnja spancu…

17.03.2013 do Zadra, 15 nm in do Ljubljane, 330 km

Zbudili smo se v sončno, a hladno jutro. Bližnji avtomobili so bili prekriti z ivjem. V gostilni so povedali, da je temperatura nekaj stopinj pod ničlo. V gostilni Roko smo se “jutranje” pogreli, s kavo in kolački, ki jih včeraj nismo resno ogrozili.

Vremenarji so za popoldne napovedovali orkansko jugo. Temu smo se hoteli izogniti. Močan jugo bi oviral plovbo, zaradi močnega vetra bi lahko bil zaprt tudi tunel Sveti Rok, kar bi lahko izdatno podaljšalo pot domov. Zato so vse jadrnice do devete ure že odrinile proti matičnem pristanišču.

Otvoritveno2013-12

Da bi se izognili jugu in nekoliko pridobili na višini, smo najprej pluli mimo Krknate in nato zavili naravnost proti Malom Ždrelcu. Kljub temu, da se zavedamo, da je Majin jambor nižji od mostu med Ugljanom in Pašmanom, občutek je vedno slab…

Zadar je bil pred nami. Sledil je postanek na črpalki in pristajanje ob močnem jugu, ki nam je delalo nekaj težav. Ker smo iz Žmana proti Zadru šli vsak svojo pot, je skupinski fotografski posnetek tokrat odpadel. Na hitro smo pospravili svojo prtljago in se podali na pot proti severu.

A hitro se je prebudila lahkota. Zato smo se ustavili v gostilni Fortuna v  Murvici donjoj. Polnih želodcev bomo lažje “preživeli” pot do doma.

Tik predno smo zapustili restoran je v restoran vstopila nasmejana posadka Mire. Očitno so bili enakega mnenja…

Sledila je nekaj urna vožnja proti domu. Pred nami so bili beli vrhovi Velebita. Veter in sneg tokrat nista ovirala prometa. Ko smo se skozi tunel Sveti Rok dvignili na kontinent, nas je tam dočakala prava zima: nebo je bilo temno in oblačno, travniki so bili zasneženi, ob robu cestišča pa kupi snega.

Otvoritveno2013-13

Ob letu osorej

Znova se je pokazalo, da nam vsem udeležencem spomladanski plov zares predstavlja spodbudo, pravzaprav nov začetek, pa ne samo jadralne sezone. Kljub snegu, mrazu in vetru sonce, ki nas je ogrelo, nam da vedeti,  da je – kljub vsem “zimskim” pridevnikom – zime konec. Misel na pomlad in poletje nam je vsem skupaj vlila veliko mero dobre volje in optimizma.

Zato smo si kar rekli: ob letu osorej!

Zapisal po svojih spominih
Zlatko Matič,
marca 2013