BEATLON 2011

14.-17. april 2011

7. odprtomorsko jadranje
5. memorial Stanislava Šikonje—Slavca

Letos smo jadrali po Hrvaški. V sredo 13. aprila smo se vkrcali na jadrnice, nekatere posadke že prej. Black Magic in Trobentica sta izpluli v četrtek že zgodaj zjutraj, Trobentica malo prej, Črna magija malo kasneje. Posadka Trobentice je v Rovinju kupila ribe, lignji pa so nas čakali na Susku. Vreme je bilo lepo, malo smo jadrali in malo več motorirali, ob mraku pa smo pristali v mestu Unije. Zasedli smo pomol, privezali smo jadrnice: Trobentico, Kalinko, Jano, Black Magic, Srčno Damo in Uschi.

Zjutraj pred prihodom potniške ladje na Unije smo v srednje močni burji odjadrali na Susak. Bilo je tako lepo, da se jadrnica Uschi ni mogla ustavi in je zato še obkrožila Susak, predno se je privezala v mandraču. Na Susku smo si ogledali svetilnik, kjer sta nam zgovorna svetilničarja povedala marsikaj zanimivega. Od svetilnika smo šli malo naokrog v stari del mesta na hribu in nato v mandrač. Začeli smo priprave na piknik: čiščenje lignjev, jadranskih seveda in rib.

Pozno popoldne po posvetu s skiperji in proučitvi vremenske napovedi (močna burja), nas je zapustila posadka jadrnice Srčna dama, ki se je predčasno vrnila domov.

Zvečer pa žur in, morske dobrote, domače vino pridelano in negovano na Susku. Ponoči je začela pihati napovedana burja, tako, da smo v soboto jadrali čez Kvarner in se popoldne privezali v marini Bunarina. Tam smo še enkrat pripravili piknik, tokrat bolj spontano. Vsaka posadka je prinesla, kar ji je od hrane še ostalo. Pekli smo krompir s pršutom in sirom, hrenovke, čevapčiče… Pijače je zmanjkalo, dobre volje pa ne.

V nedeljo zjutraj smo izpluli in se vrnili vsak v svojo matično luko.

Dogodka se je udeležilo 24 udeležencev na šestih jadrnicah. Prepluli smo približno 200 nm. Pojedli smo 12 kg rib in 4 kg lignjev. Popili smo (o tem statistika molči) v mejah normalnega.

beatlon2011

Na Slavnik – izlet treh generacij

Sobota, 2. april 2011

No, pa je tudi drugi izlet, ki smo ga postavili v letni plan, za nami. Pohod na Slavnik, obisk bližnjega gradu Socerb in kosilo v Osmici pri Mahniču, v Grahovem brdu na Krasu pri Sežani.

V soboto 2. aprila 2011, se je del izletnikov sestal na parkirnem prostoru na Viču pri dolgem mostu. Boris in Valerija Smirnov sta pripeljala tri vnuke. Petjo, Salino in Gaja, ki se prerivajo proti desetim letom. Prava Ruska delegacija. Z Ljubico sva pripeljala še prijateljico Polono in ob predvidenem času, ob 0815 smo se odpeljali po avtocesti proti morju. Kolona je bila mala. Dva avtomobila. No, pa to ni bilo še vse. V Kozini smo se združili še z družino Simončič. Igor-grandi je prišel v spremstvu sina, snahe in dveh vnukov. Štiriletne Anja in nekaj starejšega Jana. Skupaj nas je bilo osem odraslih in pet otrok. Kot zanimivost, tri generacije.

Iz Kozine smo se odpeljali proti Podgorju. Na večjem parkirišč, ki je namenjeno izletnikom, smo parkirali svoja vozila in se odpravili skozi vasico, ki je primerno izhodišče za vzpon na Slavnik. Z nami je bila tudi prijazna in potrpežljiva psička Bela, ki so jo seboj pripeljali Smirnovi.


Priprave na štart

in zbiranje

V naselju smo se dogovorili, da gremo po daljši poti, ker je bolj položna. Uro in pol do vrha. Seveda ne zaradi odraslih. Otroci so bili deležni te pozornosti. Pa se je splačalo. Bili so pridni in ustrajni. Hodili so malo pred nami malo za nami in tako se je naša skupina nekoliko raztegnila.


Postanek za poziranje

Nekdo mora biti zadnji

Rezultat tega pa je bil, da smo počasi drug za drugim prihajali na vrh gore, ki meri 1028m. Tu se nahaja razgledna plošča. Le nekaj korakov pod vrhom pa Tumova koča na Slavniku. Ob koči smo posedli po klopeh, se preoblekli in z veseljem použili, kar smo pritrogali s seboj.


Sonce pa je imelo svojo moč

Tudi privlačnost

Razgled s Slavnika je med lepšimi. Ob lepem vremenu, ki smo ga imeli, smo videli Jadransko morje, italijanske Dolomite, kjer je najvišja Marmolada. Videlo se je del Karnijskih in Julijskih Alp, kjer je izstopal Triglav. V bližini so se videli Golaki, Vremščica in malo bolj oddaljeni Snežnik. Prišel je čas vrnitve v dolino in tudi še nekaj fotografij je bilo potrebno narediti za dokaz. In tako smo šli nekajkrat v gasilce.


Ena gasilska

Lepote narave

Poslikali smo zanimivo in lepo cvetje, katerega imena pa ne vemo. Za povratek smo izbrali malo krajšo in kamnito pot, na kraju katere smo na majhnem travniku posedeli in počili.


Družinska idila

Del gradu Socerb

Čakal nas je še grad Socerb. Ni bil daleč. Lepa razgledna točka. Če si okolico lahko v takem vremenu ogledaš še z daljnogledom, dodatno uživaš.


Najmlajša fotografinja

Oči lahko počivajo tudi ob pogledu na kraje v daljavi

Nas pa so čakali v osmici še slastni užitki. Ura se je bližala 16, zato se na Socerbu nismo dolgo zadrževali. Kar hitro smo prišli v Grahovo brdo. Kot običajno, je bilo precej zasedeno že parkirišče. Vendar smo našli prostor tako za vozila, kot tudi zase, mizi in klopi. Dogovorili smo se, da bomo pojedli tisto, kar imajo. V osmicah ni veliko na izbiro. Ponudijo tisto, kar sami pridelajo. Pršut, salamo, sir in doma pečen kruh. Joto, klobase, prato, zelje, repo in krompir. Pa teran in jabolčni sok. Za sladico pa v jajcu pečene kruhove šnite, prelite z sladko omako iz terana. Kakšna slast. Mmmmmm. Vsi smo se oblizovali za 60€. In ura je bila 18.

Kaj pa sedaj? Nekaj se nas je odločilo, da si bomo ogledali mini Mundus, ki je bil postavljen pred Postojnsko jamo.


Kot tole kolo, se vrti tudi življenje

Nekaj pa se jih je poslovilo in odšli so proti domu.

Bili smo zadovoljni z preživetim lepim sončnim dnevom in vsemi dogodki, ki so bili predvideni. Vabljeni vsi tudi na naslednji pohodni dogodek.

Hribovski in jadralski pozdrav.

Tekst:Lado Brence
Fotografije: Ljubica Bastič

Na Slavnik – izlet treh generacij

P.S. Naslednjič gremo na nekoliko daljši pohod od dosedanjih. A kam? V Triglavski narodni park. Iz Fužin na Uskovnico, kjer dobiš žig slovenske pešpoti. Nekaj več hoje bo. Cca 2h30min v eno stran. Z avtom se pripelješ do Bohinjskega jezera in pred jezerom zaviješ proti Starim Fužinam, kjer bomo vozila parkirali. Od tu dalje gremo peš skozi Voje mimo planinske koče. Tudi v tej koči dobiš žig slovenske pešpoti. Povratek iz Uskovnice do Starih Fužin bo čez planino Blatce 2h. Na Bledu pa na kremne rezine.

Kdor želi, naj pride ob znanih pogojih v soboto 16. aprila 2011. Odhod bo točno ob 0730 iz zbornega mesta, ki je predvideno pred osnovno šolo Riharda Jakopiča, Derčeva ulica 1, Ljubljana-Šiška. Šola ja oddaljena 100m od hotela Ilirija, ki se sedaj imenuje M-hotel. Lahko mi sporočite svojo udeležbo že po gsm na št. 041 652 648 ali na e- naslov; lado.brence@agora.si.

Veselim se ponovnega druženja z vami. In še en pozdrav!